​

Leta 1945 je uniformirana enota javne varnosti v novi državi postala milica, ki se je razvila iz narodne zaščite in se v Sloveniji leta 1950 preimenovala v ljudsko milico, medtem ko v drugih delih države njenega imena niso spreminjali.

 

Beseda »milica« izhaja iz latinske besede »militia« in je v širšem smislu pomenila »vojaško moč«, v ožjem pa »deželno obrambo«. Zakon o narodni milici iz leta 1946 jo je opredelil kot vojaško organizirano silo, delujočo v okviru notranjega resorja in podrejeno zveznim oblastem v Beogradu.

Določal je tudi, da so miličniki samo moški. Prvi razpis za sprejem miličnic je Republiški sekretariat za notranje zadeve objavil šele leta 1973.

​

Besedilo prisege iz leta 1946, ki jo je v 45. členu predpisal Zakon o narodni milici, se je glasilo:

 

»Jaz (ime in priimek) prisegam pri svoji časti in življenju, da bom svojo službo opravljal po zakonih in ukazih nadrejenih mi starešin vestno, požrtvovalno in nepristransko; da bom discipliniran in da bom brezpogojno izvrševal ukaze nadrejenih mi starešin; da bom varoval uradne tajnosti in da bom na vsakem mestu varoval ugled narodne milice. Prisegam, da bom budno varoval pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ustavni red – ljudsko oblast ter bratstvo in enotnost naših narodov, da bom zvesto izpolnjeval dane mi naloge zaradi okrepitve in razvoja teh pridobitev in da bom do zadnjega diha zvest narodu in svoji domovini Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Če prekršim to svojo slovesno prisego, naj me zadene neusmiljena kazen vojaškega zakona, splošno sovraštvo in prezir naših narodov in prekletstvo domovine.«

​

Uredba o obleki jugoslovanske vojske je leta 1946 določila temno modro miličniško uniformo z naramnimi položajnimi oznakami.

 

Ob položajnih oznakah so se po letu 1958 na miličniških uniformah začeli pojavljati simboli dejavnosti. Te so najprej uvedli prometni miličniki, ki so se od drugih razlikovali še po beli prevleki na kapi (šapki) z belim ščitnikom in podbradkom, belih narokavnikih in belem opasaču.

Simboli so dobili enotno obliko leta 1974. Takrat je slovenska milica prvič na uniformo dala svoj znak, po čemer se je ločila od drugih jugoslovanskih miličnikov. Na levi rokav so našili moder ščit z napisom MILICA, na katerem je bil simbol Triglava in morja, objet s stiliziranimi lovorovimi listi.

V kovinski pasni zaponki z osebno identifikacijsko številko se je ohranil ostanek avstro-ogrske uniforme, ko so tedanji varuhi reda okoli vratu nosili kovinski identifikacijski obesek, po katerem so miličniki dobili vzdevek »kifeljc«.

 

​

Slovenska milica skupaj z organi za notranje zadeve je odigrala pomembno vlogo v procesih osamosvajanja Slovenije. V številnih akcijah od leta 1989 dalje, v vojni in povojnih dogodkih do odhoda agresorjeve vojske iz Slovenije oktobra 1991 so pokazali, da so pripravljeni in usposobljeni za obrambo slovenskega naroda, slovenskih državljanov in slovenskega ozemlja.

​

(Vir:www.policija.si/o-slovenski-policiji/zgodovina-in-razvoj)